.png)
-
Ali imaš na trenutke občutek, da je tvoj otrok zate preveč?
-
Da te nikoli ne bo zares ubogal?
-
Da bo vedno vse naredil po svoje?
-
Da se konflikti in boji za premoč ne bodo končali?
-
Da jeznih izbruhov ne bo nikdar konec?
Ufff, še predobro vem, kako se počutiš.
Obdobje trme in čustvenih izbruhov mojega prvorojenca se je pričelo že pri letu in pol in se tudi pri njegovih 13 letih še ni zares končalo.
Življenje z njim bo najbrž vedno izzivalno. Naučila pa sem se, kako poskrbeti zase in kako biti v odnosu z njim, da smo vsi ok in da uživamo v skupnem druženju.
In ne, nimam čarobne palčke, ki bo tvojega neuklonljivega otroka naredila ubogljivega.
Saj si tega v resnici ne želiš, kajne? Moč volje mu bo v življenju še kako prav prišla, le ravnati se mora naučiti z njo. In ti tudi.
Želim ti le predati mala orodja, s katerimi te v 7 dneh popeljem od nenehnih prepirov in občutkov nemoči, do prvih korakov k bolj mirnim in povezanim odnosom.
Se mi pridružiš pri raziskovanju odnosov?
Rada bi te še opozorila da:
-
Ne pričakuj natančnih navodil in receptov kaj moraš narediti, da dosežeš željeno spremembo pri otrokovem vedenju. Vsak odnos je unikat.
-
Če ne želiš v vajinem odnosu pogledati tudi vase in se poglobiti v to, kaj lahko spremeniš pri sebi, se vajin odnos ne bo okrepil.
-
V tečaju se ne bomo ukvarjali s popravljanjem otrokovega vedenja, temveč z odnosom do otroka in do sebe. To je točka moči, iz katere lahko sprožiš. spremembo.
Si še vedno za?
Čeprav ne bomo mahali s čarobno palčko in popravljali naših otrok,
je program zasnovan tako, da prinaša spremembe.
"Veliko stvari se mi je potrdilo in morda se sliši hecno, a zame je bila osvabajajoča izjava, da so take otroke včasih tepli. Svojih dveh otrok še nikoli nisem udarila, sem se pa že velikokrat predvsem pri hčerki, ki je otrok z močno voljo, znašla pred zidom. "Kaj naj pa zdaj? Ne vem več, kaj lahko še naredim. Samo še udarila bi jo lahko." Pa se takrat ustavim, ker tega nočem, ampak sem pa na robu obupa. In če se v tistem trenutku vprašam, kaj bi naredila moja babica - ja, udarila bi jo ... Vesela sem, da gremo naprej in da tega danes ne počnemo več ali pa vsaj bistveno bistveno manj. Hvala za znanje, ki ga deliš, in vse dobro tudi v prihodnje."
Barbara
"Vsa predavanja sem si ogledala z zamikom, nekatera tudi večkrat. Predvsem se bolj zavedam in v situacijah ozaveščam, da se moram najprej vrniti k sebi, se pomiriti, nato se usmeriti na otroka. V zelo kratkem času smo uspeli spremeniti dinamilko izbruhov (intenzivni odziv ostaja, se pa hči hitreje umiri). Veliko mi je dalo misliti predavanje o kritiki - kako to vpliva na samospoštovanje malega bitja. Se mi pa zdi, da je moja hči vse to, kar sem bila sama kot otrok in ob tem, ko jo skušam razumeti, v resnici išcem odgovore zase."
Veselim se našega druženja!
Urša Plešnar,
mama dveh skoraj najstniških otrok, vodja Familylabovih seminarjev in ustanoviteljica Gozdalnice.