Kako do manj izbruhov ?
Ne prilivaj olja na ogenj!!
A ti je kaj poznan prizor, ko gre pri odhodu od doma z otrokom vse še kar ok, potem pa se zatakne pri … čevljih?
”Eeeeeeeee, nočem teh čevljev!! Motijo me / niso prave barve / sponko imajo na napačni strani.
Obstaja METODA, ki ti lahko spremeni življenje na bolje.
To, da gre za metodo je seveda hec.
Ampak rada se pohecam, da sem uporabila ”Ostani pri čevlju” metodo.
Poglej si posnetek.
Vzel ti bo 7, prihranil pa precej več minut časa v prihodnosti.
Če pa raje bereš, preskoči na besedilo pod posnetkom.
Gre nekako takole (lahko se vživiš :)):
Jutro je.
Mudi se ti v službo.
Otroke moraš spraviti pravočasno do šole / vrtca.
Loviš zadnje minute.
Se že oblačite in obuvate … morda bo uspelo …
Potem pa …
”Eeeeeeeee, nočem teh čevljev!! Motijo me / niso prave barve / sponko imajo na napačni strani.
Totalen meldown.
FF (Fastforward)
Po prepričevanju, ponujanju vseh mogočih čevljev, poskusih vseh nežnih in veliko manj nežnih pristopov, ko že pošteno zamujaš, grobo primeš otroka in ga na silo obuješ (ali pa ga zlomiš le z besedami) in ga odvlečeš v avto.
Objokanega otroka pustiš v vrtcu in se s cmokom v trebuhu in zadrgnjenim grlom pelješ v službo.
Morda za ”običajno družino” malo pretiravam, ampak naj v zagovor povem, da imam doma OTROKA Z RES MOČNO VOLJO.
Zdaj pa ”metoda” – OSTANI PRI ČEVLJU.
Ko otrok doživi izpad, ostani pri viru frustracije.
Najverjetneje sploh ni problem v čevlju, ampak le v tem, da frustracija mora ven.
(Frustracija: ne želi v vrtec, skrbi ga ker nima domače naloge, se želi doma še igrati, …)
Dovoli, da se pritožuje ali celo nori nad čevljem.
Če začutiš lahko rečeš nekaj takega kot: ”Tale čevelj te pa res neznansko nervira. Vidim, totalno slabe volje si. …”
Greš pač s tem, kar se otroku dogaja. Vzameš njegovo frustracijo resno in ga ne prepričuješ, da to pa res ni tako hudo, niti ne ponujaš rešitve.
Ne rešuješ problema z vsemi mogočimi predlogi.
Obstaja velika verjetnost, da se bo počasi začel umirjati in na koncu sam izbral druge čevlje ali pa celo obul te, ki so predstavljali problem.
Ali pa da bo na koncu s tabo skomuniciral svojo resnično stisko. Čevelj je lahko samo ”trigger”.
Nimaš časa za to zjutraj?
Če se s svojim otrokom znaš zmenit na hitrejši način, super!
Če pa se vsak dan ob odhodu hakljate na isto foro in vedno za to porabite ogromno časa, pa zna biti to, da dovoliš otroku njegovo frustracijo in ostajaš z njo, najhitrejši način odhoda od doma. Seveda je jutranja zgodba s čevljem le prispodoba.
Gre za to ali zmoremo prenesti otrokovo frustracijo, brez da bi se predali skušnjavi, da rešujemo problem.
Otroci z močno voljo to rabijo še malo bolj, kot drugi otroci.
Da jim zmoremo dovolit, da so kakršni so, z vsem kar čutijo. Da lahko dajo ven vse frustracije, ki so se jim nabrale.
Poskusi. Deluje zdravilno na otroka in starša.
Bolj smo starši sposobni držati čas in prostor vsemu, kar otrok čuti, lažje bo to procesiral sproti. Posledično bodo njegovi čustveni izpadi krajši in redkeje na sporedu.
P.S.: V praksi tega nasveta ni najbolj preprosto upoštevati.
|
