Skleni premirje z otrokom z močno voljo,

da vajin odnos ne bo več podoben bojnemu polju.

3 mesečni spletni tečaj s praktičnimi nalogami,
ki te popelje od nenehnih bojev za premoč s tvojim neuklonljivcem
k več mirnim, veselim in povezanim trenutkom v odnosu.

Ali imaš na trenutke občutek, da je tvoj otrok zate preveč?
Da te nikoli ne bo zares ubogal?
Da bo vedno vse naredil po svoje?
Da se konflikti in boji za premoč ne bodo končali?
Da jeznih izbruhov ne bo nikdar konec?

Ufff, še predobro vem, kako se počutiš.

Obdobje trme in čustvenih izbruhov mojega prvorojenca se je pričelo že pri letu in pol in se tudi pri njegovih 13 letih še ni zares končalo.

Življenje z njim bo najbrž vedno izzivalno. Naučila pa sem se, kako poskrbeti zase in kako biti v odnosu z njim, da smo vsi ok in da uživamo v skupnem druženju.

Zato ti lahko pomagam poiskati čisto tvoje rešitve, ki bodo začele spreminjati vajin odnos na bolje.

Da v vzgojne metode in recepte ne verjamem, najbrž že veš.

VSEBINE, ki se jih bomo dotaknili:

Kako začnemo spreminjati vzdušje v družini?
Mali bojevniki: Kaj v resnici potrebujejo od nas?
Kako pomirimo ozračje brez kazni in kričanja?
Ne marajo biti vzgajani, a potrebujejo vodstvo in sprejemanje.
Osebne meje: Kako rečem NE brez slabe vesti?
Sprejeti otroka takšnega, kot je … brez da izgubim sebe.
Ko otrok ne verjame vase: gradimo zdraveo samospoštovanje
Kaj so morilci otrokovega samospoštovanja?
Frustracija: ključna, a neprijetna učiteljica
Otrokova agresivnost: Kaj nam v resnici sporoča?
Empatije se ne uči z razlagami
Zaupanje sebi, otroku in naravi.

KAJ DOBIŠ?

Tedenske krajše video vsebine (po cca. 20 min – ravno prav teorije, da razumeš in takojšnja praksa)

Delovne liste in “plonk listke”, ki jih boš uporabljala še dolgo

Skupinsko mentorstvo na Zoomu vsak mesec, da ne ostaneš

Podporno Facebook skupino (ker sama je najtežje)

Dovolj časa, da spremembe res ponotranjiš.

BONUS po zaključku:
Še 2 meseča članstva v med neuklonljivimi starši.

PO ZAKLJUČKU TEČAJA BOŠ:

manj reagirala na prvo žogo
znala postaviti mejo brez kričanja
lažje zdržala otrokovo jezo
vedela, kaj narediti, ko se zatakne
imela manj krivde in več zaupanja vase
čutila več miru doma (ja, res)

📅 Začnemo 19. januarja!

Skupaj bomo raziskovali, se učili in preizkušali nove pristope 19. junija da bomo v poletje zakorakali povezani in bolj samozavestni v odnosu z otrokom.

Do nedelje 18. januarja je cena tečaja znižana za 25 %!
295 € (namesto 394 €)

📢 Število mest je omejeno! 📢

Ne verjemi meni! Kaj pravijo drugi?

Ne rabmo krivde in sramu samo zato, ker naših otrok ni lažje tok okrog vrtet kot drugih." Tole je zaklad! Če bi sama mogla izpostavit eno stvar, ki mi jo je moj otrok dal, je ta, da se postavim zanj. In me s tem posredno naučil, da se lažje postavim tudi zase. Hvala za tvoje misli Urša!

Jona

"Vsa predavanja sem si ogledala z zamikom, nekatera tudi večkrat. Predvsem se bolj zavedam in v situacijah ozavescam, da se moram najprej vrniti k sebi, se pomiriti, nato se usmeriti na otroka. V zelo kratkem času smo uspeli spremeniti dinamilko izbruhov (intenzivni odziv ostaja, se pa hči hitreje umiri). Veliko mi je dalo misliti predavanje o kritiki - kako to vpliva na samospoštovanje malega bitja. Se mi pa zdi, da je moja hči vse to, kar sem bila sama kot otrok in ob tem, ko jo skušam razumeti, v resnici išcem odgovore zase."

Pika

“Težko najdem besede, ki bi opisale toplino v srcu, ko te zagledam na drugi strani zaslona. Ker vem, da nam bo doma lažje. Ena od redkih si, za katere verjamem, da razumeš vse, kar povem, in še tisto, kar ostane neizrečeno.Ko sem te začela spremljati, sem prvič prepoznala, da ‘običajni’ vzgojni prijemi pri našem fantku ne delujejo. Še preden so starši drugih otrok potožili o občasnih izbruhih, je naš sin že vsakodnevno preverjal: Kdo si ti? In to ne samo pri meni, tudi pri drugih odraslih in vzgojiteljih.V tem obdobju sem se bila primorana o sebi naučiti veliko. Ko sem si priznala, da je močna volja tudi moja lastnost, sem sinove poteze začela veliko lažje razumeti. Zdaj vidim, da je močna volja neverjetna energija – takšna, ki te lahko ponese zelo visoko, ali pa te v sekundi spodnese. Prav tvoje spodbude k razmisleku mi pomagajo postavljati svoje meje in živeti bolj v skladu s sabo.“

Ajda

Super predavanja so! Zelo zanimiva in spodbujajo k razmisljanju. In ravno prav dolga, da jih nekako lahko se stisnem v prenatrpan urnik.

Mojca

"Veliko stvari se mi je potrdilo in morda se sliši hecno, a zame je bila osvabajajoča izjava, da so take otroke včasih tepli. Svojih dveh otrok še nikoli nisem udarila, sem se pa že velikokrat predvsem pri hčerki, ki je otrok z močno voljo, znašla pred zidom. "Kaj naj pa zdaj? Ne vem več, kaj lahko še naredim. Samo še udarila bi jo lahko." Pa se takrat ustavim, ker tega nočem, ampak sem pa na robu obupa. In če se v tistem trenutku vprašam, kaj bi naredila moja babica - ja, udarila bi jo ... Vesela sem, da gremo naprej in da tega danes ne počnemo več ali pa vsaj bistveno bistveno manj. Hvala za znanje, ki ga deliš, in vse dobro tudi v prihodnje."

Babara

POČUTILA SEM SE KOT NAJSLABŠA MAMA!!

Obdobje velike trme mojega prvorojenca se je začelo že pri letu in pol. Vse je bilo ves čas narobe. Nikakor mu nisem mogla ustreči. Trmaril in drl se je za vsako stvar, ki v tistem trenutku ni bila taka, kot si je zamislil. Meseci so minevali in kljubovanje se je le stopnjevalo.

Nič nisem mogla naredit prav – ne če sem mu ustregla in ne če sem se uprla. Kot da bi vsaka moja reakcija sprožila stopnjevanje njegove čustvene reakcije.

Počutila sem se kot najslabša mama na svetu. Kot da sem vse naredila narobe. Ko sem opazovala otroke prijateljic, s katerimi se je dalo marsikaj dogovoriti, sem se počutila, popolnoma nesposobna in nekompetentna mama.

Bilo je naporno. Vse je hotel sam, sam, sam. Uničil je ogromno stvari, ker je moral sprobati vsako novo idejo – pri štirih letih na primer je naredil luknjo v novo fasado. Kasneje sem ugotovila, da je ponavljal za dedkom, ki je razbijal staro fasado.

Preden sem dojela, kaj se je sploh zgodilo je navadno imel že milijon novih idej in je že razstavljal kaj drugega.
Če se ni strinjal, mu nisem mogla umiti zob ali obleči jakne.

Nobena igrica, manipulacija ali “vzgoja”, ki običajno delujejo pri otrocih, pri njem ni delovala.

Nekaj let je bilo res težko. Ne samo stalna borba in izražanje frustracije z njegove strani. Tudi, ko je dobre volje je tako hiter in intenziven, da včasih, ko sem utrujena ali pod stresom ne prenesem njegove bližine. Čeprav imamo veliko boljše odnose in se je sin že precej umiril, moram priznati, da je včasih on preveč intenziven zame.

Pa vendar je zame ta otrok veliko darilo. V zadnjih 13 letih z njegovo pomočjo spoznavam sebe, svoje meje in svojo moč. Postajam bolj trdna in fleksibilna hkrati.

Življenje z njim bo najbrž vedno izzivalno. Naučila pa sem se, kako poskrbeti zase in kako biti v odnosu z njim, da smo vsi ok in da uživamo v skupnem druženju.