Prva pomoč za mame otrok z močno voljo

Preprosta orodja za bolj sproščeno družinsko življenje.

V sedmih dneh postani kapitanka družinske ladje,

opremljena s svetilnikom in kompasom

za trenutke, ko se izgubite v nevihti.

Zate, ki se izgubljaš v konfliktih z otrokom, v njegovi in svoji slabi volji in včasih čutiš slabo vest, da ti odnos z otrokom slabo uspeva.

Ne, nimam čarobne palčke, ki bo tvojega neuklonljivega otroka naredila ubogljivega. Pa saj si tega v resnici ne želiš, kajne? Moč volje mu bo v življenju še kako prav prišla, le ravnati se mora naučiti z njo. In ti tudi.

Rada bi ti dala preprosta orodja, ki ti bodo v trenutkih nemoči in dvomov pomagala, da se odnos s tvojim otrokom pomiri in spet lahko najdeta stik.

S paketom prve pomoči ti želim pomagati, da:

se spomniš, kaj ti je v resnici pomembno.
se naučiš dati otroku prostor in čas, da je kakršen je, brez da bi škodoval sebi in drugim.
se navadiš dati prostor in čas sebi, da kljub zahtevnemu otroku ohraniš svojo energijo in dobro voljo.

Opazila boš, da v svojih izzivih nisi sama.

Da nas je več.

Da razumemo in podpiramo ena drugo.

Prva pomoč vsebuje:

7 krajših posnetkov, kjer boš spoznala strategije, ki ti bodo pomagale v odnosu s tvojim močnovoljnim otrokom in jih lahko uporabiš kadarkoli jih potrebuješ. Vsak dan prejmeš eno.
7 domačih nalog, s katerimi boš odkrila kaj je tisto, kar bo tebi najbolj pomagalo v odnosu z otrokom.
Posnetke na neodvisni platformi, ki ti ostanejo za ogled naslednjih 90 dni

Paket prve pomoči je zate, če:

Paket prve pomoči ni prava zate, če:

Ne verjemi meni! Kaj pravijo drugi?

"Veliko stvari se mi je potrdilo in morda se sliši hecno, a zame je bila osvabajajoča izjava, da so take otroke včasih tepli. Svojih dveh otrok še nikoli nisem udarila, sem se pa že velikokrat predvsem pri hčerki, ki je otrok z močno voljo, znašla pred zidom. "Kaj naj pa zdaj? Ne vem več, kaj lahko še naredim. Samo še udarila bi jo lahko." Pa se takrat ustavim, ker tega nočem, ampak sem pa na robu obupa. In če se v tistem trenutku vprašam, kaj bi naredila moja babica - ja, udarila bi jo ... Vesela sem, da gremo naprej in da tega danes ne počnemo več ali pa vsaj bistveno bistveno manj. Hvala za znanje, ki ga deliš, in vse dobro tudi v prihodnje."

Babara

"Vsa predavanja sem si ogledala z zamikom, nekatera tudi večkrat. Predvsem se bolj zavedam in v situacijah ozavescam, da se moram najprej vrniti k sebi, se pomiriti, nato se usmeriti na otroka. V zelo kratkem času smo uspeli spremeniti dinamilko izbruhov (intenzivni odziv ostaja, se pa hči hitreje umiri). Veliko mi je dalo misliti predavanje o kritiki - kako to vpliva na samospoštovanje malega bitja. Se mi pa zdi, da je moja hči vse to, kar sem bila sama kot otrok in ob tem, ko jo skušam razumeti, v resnici išcem odgovore zase."

Pika

POČUTILA SEM SE KOT NAJSLABŠA MAMA!!

Obdobje velike trme mojega prvorojenca se je začelo že pri letu in pol. Vse je bilo ves čas narobe. Nikakor mu nisem mogla ustreči. Trmaril in drl se je za vsako stvar, ki v tistem trenutku ni bila taka, kot si je zamislil. Meseci so minevali in kljubovanje se je le stopnjevalo.

Nič nisem mogla naredit prav – ne če sem mu ustregla in ne če sem se uprla. Kot da bi vsaka moja reakcija sprožila stopnjevanje njegove čustvene reakcije.

Počutila sem se kot najslabša mama na svetu. Kot da sem vse naredila narobe. Ko sem opazovala otroke prijateljic, s katerimi se je dalo marsikaj dogovoriti, sem se počutila, popolnoma nesposobna in nekompetentna mama.

Bilo je naporno. Vse je hotel sam, sam, sam. Uničil je ogromno stvari, ker je moral sprobati vsako novo idejo – pri štirih letih na primer je naredil luknjo v novo fasado. Kasneje sem ugotovila, da je ponavljal za dedkom, ki je razbijal staro fasado.

Preden sem dojela, kaj se je sploh zgodilo je navadno imel že milijon novih idej in je že razstavljal kaj drugega.
Če se ni strinjal, mu nisem mogla umiti zob ali obleči jakne.

Nobena igrica, manipulacija ali “vzgoja”, ki običajno delujejo pri otrocih, pri njem ni delovala.

Nekaj let je bilo res težko. Ne samo stalna borba in izražanje frustracije z njegove strani. Tudi, ko je dobre volje je tako hiter in intenziven, da včasih, ko sem utrujena ali pod stresom ne prenesem njegove bližine. Čeprav imamo veliko boljše odnose in se je sin že precej umiril, moram priznati, da je včasih on preveč intenziven zame.

Pa vendar je zame ta otrok veliko darilo. V zadnjih 13 letih z njegovo pomočjo spoznavam sebe, svoje meje in svojo moč. Postajam bolj trdna in fleksibilna hkrati.

Življenje z njim bo najbrž vedno izzivalno. Naučila pa sem se, kako poskrbeti zase in kako biti v odnosu z njim, da smo vsi ok in da uživamo v skupnem druženju.

Cena tečaja je 99 eur.