top of page

Na drugi strani strahu te čakajo tvoje sanje.


Povej mi, kakšne so tvoje sanje in ali si jih z lahkoto prikličeš v spomin? Si jih upaš živeti ali ti vsakodnevna realnost ne dopušča časa in energije za sanjanje? Kakšen pogled na svet želiš predstaviti otrokom? Veselje. Radost. Sreča. Poskočnost. Tako izgledajo sanje v prvem hipu. Začutiš jih globoko v sebi. Prevzame te

vznemirjenje, pa tudi zaupanje. Zdijo se ti tako domače. Potem pa začneš razmišljati. Nekaj v tebi te spomni na vse izkušnje, ki ti govorijo, da so sanje neuresničljive. In na vse odrasle, ki so ti v otroštvu govorili, da to le sanjaš. In na odrasle, ki si niso upali živeti lastnih sanj. Si želel leteti na Mars, pa ti je oče rekel: ''Ne sanjaj, to je nemogoče''? Čeprav te žene, da bi sledil svojim sanjam potem začneš dvomiti, začutiš strah. Morda sanje potlačiš malo globje, da te ne spominjajo ves čas na to, česar si resnično želiš. Kaj pa če je lahko drugače? Kaj če je strah le energija, ki te lahko podpre pri tvoji sanjah?






Jaz sanjam, kako pomagam otrokom ohraniti razigrano, radovedno in spontano otroštvo. Sanjam o otrocih, ki ne verjamejo, da so njihove meje tam, kot jim govorimo odrasli, temveč svoje omejitve ves čas sami preizkušajo in premikajo. O otrocih