top of page

Kaj je bolj tvegano:  blato in praske ali odtegovanje pomembnih izkušenj?


Ravno sem se z otrokoma vrnila z nedeljskega potepanja po Rožniku. Na tak sončen dan vsi privrvijo iz svojih lukenj, zato smo toliko bolj veseli, da poznamo vse skrite in neobiskane kotičke gozda. Priljubljena skala, na kateri je že moja generacija previsela otroštvo, pa je na 'promenadi', zato smo morali tudi med ljudi. Štiriletnik jo je večkrat preplezal kot za šalo, pa tudi dvoletnici je uspelo priti do vrha brez pomoči. Le varovala sem jo. Bolj zaradi mojega dobrega občutka, kot zaradi resnične nevarnosti. Njeno veselje, ko je prvič samostojno splezala do vrha, je bilo nepopisno. Iskrice so švigale iz oči, pod njimi pa je od ušesa do ušesa sijal nasmeh. ''Mami, sama sem splezala,'' je skoraj zašepetala.

Potem sta se otroka zaigrala, jaz pa sem se zamotila z opazovanjem mimoidočih. Mimo so se sprehajale družine z majhnimi in velikimi otroki. Precej otrok je želelo splezati na skalo in na moje presenečenje večini odrasli tega niso dovolili. Za razlog so navedli, da bodo umazani ali da je nevarno. Nisem še srečala normalno razvitega triletnika, ki ne bi mogel sam varno priti na vrh skale. Kar se umazanije tiče pa ... Tako kot je rekla gospa, ki smo jo srečali na koncu sprehoda: ''Saj imamo pralne stroje.''

Gibanje je za otroke življenjskega pomena. Najbolj intenzivnen motorični razvoj poteka v predšolski dobi in ga je kasneje težko ali celo nemogoče nadoknaditi. Svobodno gibanje in raziskovanje narave ob različnem vremenu je pomembno za celostni razvoj otroških možganov. Za motorični, , senzorični kognitivni in emocionalni razvoj, pa tudi za dobro razpoloženje! Če želite izvedeti več o tem, na koncu članka navajam nekatere vire. Sama želim predvsem vzpodbuditi k temu, da otrokom pustimo več svobodnega gibanja. Tudi tveganega in umazanega.