Polomija ali koristna izkušnja?

Priznam. Prejšnjo soboto sem potihem upala, da bo naša gozdna igralnica odpadla zaradi mraza in dežja. Pa sem se uštela. Poleg mojih dveh škratov, so bili prijavljeni še trije otroci. Če je tvoj moto: ''Ni slabega vremena, so le slaba oblačila,'' ti kljub lenobi ne preostane drugega, kot da igralnico izpelješ.

Navsezgodaj mi jo je zagodel sin. Jokal je, da bi ostal doma, jaz pa ga pri tako mjhnem obisku otrok potrebujem v gozdu. Pogodila sva se, da se pridruži, če mu bo hudo, pa pride babica ponj. Kot nalašč je med deževnim čakanjem ob gozdu ena škratinja odpovedala prihod, dva pa sta zamujala. Čakajoči smo se zamotili z opazovanjem številnih deževnikov, ki so se prilezli stuširat. Ko so prišli obiskovalci, nas je že začelo zebsti. V tem času smo tudi ugotovili, da naša zimska oprema ni več nepremočljiva.

Medtem, ko sta se naša obiskovalca igrala in fino imela, sta domača dva že čez slabo urico odšla z babico domov. Kot se je kasneje izkazalo, sta bila oba premočena. Tudi mene je že zeblo, a kaj sem hotela. Nasmeh na ustnice in blatno sankanje! Saj priznam ,da je bilo zelo zabavno, če odmislim mokroto oblačil. Ko smo se usedli k malici, pa je tudi ostale člane posadke začelo zebsti in so si zaželeli toplega doma. Iz gozda smo se odpravili dobro uro prej, kot običajno. Zasekirala sem se, da je bil dogodek čista polomija! Potem pa mi je kliknilo: ''To je to!'' To je narava v vseh letnih časih in ob vsakem vremenu. In tako jo spoznavamo. Med tem spoznavamo tudi sebe in svoje reakcije. Za otroke je igra v naravi vedno dragocena izkušnja, kaj šele ob vremenu, ko so skoraj vsi vrstniki noter. Mene pa je dogodivščina poleg vsega spomnila tudi na to, da moji otroci niso odgovorni za moje projekte, četudi veliko pridobijo zaradi njih. Čez nekaj ur pa se je zgodilo ... začel je padati že mesece težko pričakovan sneg. Maladva sta odrinila kosilo od sebe, se rekordno hitro oblekla in dofrčala na dvorišče. Dvoletnico je prevzelo čudenje. Lanskega snega se ne spomni več. Štiriletnik je vzel lopato v roke in začel praskati na kup tisto malo zapadlih snežink, da bo naredil snežaka. Veselje, adrenalin, aktivnost na hladnem svežem zraku, potem pa smuk v posteljo in miren popoldanski spanec. Ja, narava v vseh njenih oblikah.