Zgodbica Dekleta na brezpotju

September 24, 2015

Skupina sedmih deklet (6 do 10 let) se je, opremljena z vrvjo, odpravila proti vrhu Rožnika. Izbrale so si brezpotje, preraščeno s trnjem in največjo strmino, kar so jih našle. Pravi izziv! Neopaženo sem jih zasledovala, da bi jim lahko priskočila na pomoč, če bi jo potrebovale, vendar sem želela, da imajo

odgovornost za reševanje težav na poti v svojih rokah.

Na začetku poti so bile popotnice razigrane in navdušene, toda  kmalu so se pričele prve težave.  Kdo bo vodja odprave? Besede, ki sem jih ujela so bile: ''Pa zakaj ti? Ti mi že ne boš govorila, kje naj hodim! Ti nisi nič boljša, kot jaz!'' Med prepirom so se dekleta premikala proti vedno težjemu delu poti. Prerekanje se je počasi spremenilo v cviljenje: ''Jaz ne morem! To je pretežko! Tukaj je trnje. Ne gre. Meni drsi. …'' Ker sem ocenila, da ni resne nevarnosti, sem dekleta pustila, da same najdejo rešitev. Pot nazaj bi bila enako težka, kot tista, ki je vodila naprej. To so tudi same hitro ugotovile in soglasno za vodjo določile najstarejšo in najspretnejšo. Ta je od drevesa do drevesa privezovala vrv, s pomočjo katere so se ostala dekleta vzpenjala proti vrhu. Sedaj so sodelovale in brez nadaljnih prepirov  premagale izziv. Na vrh so prišle po eni uri, utrujene a zadovoljne. Ponosna na njihov uspeh sem bila tudi jaz, kar sem jim tudi povedala. Verjamem, da je izkušnja, ki so jo dekleta dobila, neprecenljiva.

 

Please reload

Featured Posts
RSS Feed

Zgodila se je povezanost

September 25, 2015

1/3
Please reload

Recent Posts

February 19, 2016

October 30, 2015

October 19, 2015

September 25, 2015

Please reload

Archive
Please reload

Search By Tags
Please reload

Follow Us
  • Facebook Basic Square
  • Twitter Basic Square
  • Google+ Basic Square