Sladko učenje o čebelah
S sedemletno T. sva se med sprehajanjem po dvorišču srečali z macesnovimi vejami. T. je ugotavljala, kako mehke so njegove iglice, jaz pa sem se spomnila zgodbe o rojenju čebel. Že drugo leto zapored je namreč matica novo gnezdo iskala pri vrhu tega drevesa. Pogovarjali sva se o tem, kako čebele rojijo, ko matica išče nov dom in kako jih čebelar ujame v nov panj. Sogovornica je imela ogromno vprašanj. Jaz sem nekaj odgovorov poznala, kar nekaj vprašanj pa je zaenkrat ostalo neodgovorjenih. Spomnila sem se, da imamo v stanovanju namesto slike obešeno čebelje satovje. Med ogledovanjem sva se pogovarjali kako ga čebele zgradijo, kako v njem gojijo ličinke, čebelarji iz njega točijo med ... Potem pa je deklica opazila, da so nekatere celice satovja zaprte. Preluknjali sva pokrovčke s palico in notri je bil MED! Mislim, da sva si obe zapomnili veliko informacij o čebelah, pa še sladko je bilo. Spoznala sem tudi, da je še veliko tega, kar bi želela vedeti o čebelah, zato sem prepričana, da v prihodnosti sledi nadaljevanje čebelje zgodbe podkrepljeno z novimi izkušnjami. Pa sladko branje!
