Tole fotografijo z napisom sem videla na internetu ravno takrat, ko sem razmišljala, kako bi opisala skupino otrok, ki se je formirala v gozdu. POVEZANOST bo prava beseda. V gozdni kotanji se je srečalo 13 otrok Počitniške gozdne šole, ter 7 otrok počitniškega gozdnega vrtca, pa še nekaj odraslih in pes. Otroci počnejo toliko različnih stvari. Ena skupinica ustvarja jezove v potoku in išče žabe, druga gradi hišico, nekaj otrok se sanka po ''blatnem toboganu'', spet drugi plez

Skupina sedmih deklet (6 do 10 let) se je, opremljena z vrvjo, odpravila proti vrhu Rožnika. Izbrale so si brezpotje, preraščeno s trnjem in največjo strmino, kar so jih našle. Pravi izziv! Neopaženo sem jih zasledovala, da bi jim lahko priskočila na pomoč, če bi jo potrebovale, vendar sem želela, da imajo Na začetku poti so bile popotnice razigrane in navdušene, toda kmalu so se pričele prve težave. Kdo bo vodja odprave? Besede, ki sem jih ujela so bile: ''Pa zakaj ti? Ti

Otroci so že ob prvem stiku z gozdom pričeli vsak s svojo dejavnostjo. Ob prihodu je nekatere pritegnil potok, drugi so pričeli vleči veje in kotaliti debla. Kar je bilo na začetku videti kot brezciljno mešanje blata in vode ter prenašanje vej iz enega na drug kup, je že po kratkem času dobilo svoj smisel. Začeli so graditi jezove, majhne hišice za živali in večja zatočišča. Otroška domišljija, ustvarjalnost in vedoželjnost je tako vodila naše skupne dneve. Vodene dejavnosti,